|
Luminessence Bojan Radovič
besedilo Jovo Grobovšek oblikovanje Leticia Slapnik Yebuah, Bojan Radovič izdal Bojan Radovič v samozaložbi tisk in izvedba Luminus d.o.o. Novo mesto Katalog je izšel ob fotografski razstavi Luminessence v galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu v 10 izvodih oštevilčenih od 1 do 10 s podpisom avtorja. |
 on-line catalogue |
|
O bistvu pogleda
Tekst Jovo Grobovšek Fotografija Bojana Radoviča je v izboru leta 2005 izčiščen, zelo oseben pogled na iskanje svetlobe in njeno beleženje iz virtualnega v svet vidne percepcije. Vse od leta 1981, kamor segajo upodobitve ambientov v stavbi Bitterns Boom v Cardiffu, preko Foto+gramov iz leta 1991, Črnobelo 1981-2004, Akti 1981-1991 in Utrinki od 1981-2004 do Skenogramov v 2003 do Timebox 2003–2004, potrjuje introvertno usmerjen, a silno intenziven osebni doživljajski svet avtorja.V izbranih skupinah fotografij se je, kot zunanji izraz dvojnosti sveta, na različne načine izrazil kontrast, ki mu kot povezovalnemu pojavu sledimo zlahka in dovolj opazno. V skupini fotografij Bitterns Boom je kontrast v monokromatični zasnovi skoraj odsoten, fina raznolikost sivin izenačuje svetlobo v svet tihega, vibrirajočega privida, ogrodje oblikuje le ritmika linij v prostoru, sicer prostor spolzi, zapusti omejeni okvir. Čas in oddaljenost sta očitna. Trepetajoči zajem svetlega v sivem, izziv temnemu v svetlem je subtilni minimalizem skupine fotografij Foto+gram, ki izzivajo meje dojemanja abstraktnega in enostavnega v fotografiji enobarvnih izsekov. Ohranjanje stika s camero obscuro je tu, kot tudi v nekaterih drugih skupinah fotografij, zavidljivo jasno izpričano. Serija Črno-belo izpelje redukcijo obeh pojmov, svetlega v temnem ali teme, ki prevladujoče objema trak svetlobe, v togo, statično geometrično kompozicijo. Beleži z realnimi sredstvi, a že z izborom motiva in nato njegovo profesionalno tehnično obdelavo potisne simboliko v nerealno, neulovljivo sanjsko, domišljijsko izmikajoče. Mehka objemanja svetlobe v fotografijah Akti pojasnijo čutni in čustveni svet Bojana Radoviča do bistva. Že v najzgodnejšem delu (1981), še v času študija v Veliki Britaniji, je raziskal gradacijo svetlobe v vsem njenem razponu od bele do črne. Deset let kasneje hote doda nekaj potrditev v zbirko spoznanj in nato z razvojem analize barvnega spektra dopolni raziskavo do nikoli končanega zaključka. Reproduktivne tehnike sodobnega časa se včasih dojamejo kot imperativ neusmiljene tehnologije in nemalo ustvarjalcev ji ni kos. Bojan Radovič je meje uporabnosti skrbno raziskal in tehnična sredstva kot orodje obvladal do potankosti. V seriji Skenogrami uresniči splet iz realnega v virtualni svet in spet nazaj v vidno predstavljivo, natisnjeno foto-optično motiviko, kolekcijo prostora in barve, svet predmeta (ali res, ni to morda le misel in ne predmet?) ter zastane na meji vprašujočega. Prastara dilema abstraktno – konkretno je v skenogramih dosegla popolnost barve, oblike, kompozicije, … užitka poezije svetlobe in teme. Timebox ostane začet, teče v bodočnost, odzove se na ludizem današnje kulture, igra se z njenim nebrzdanim prelivanjem… Vase vsesa repeticijo drobnih različnosti, se napolni – in zahteva odločitev pri izboru enega samega ustavljenega ponavljanja. Zmaga razuma nad impulzom čustev. Izbrani Utrinki kot stvarna, neuničljiva nit sklenejo čas zadnjih petindvajsetih let v merljivo, z dragocenimi motivi cenzurirano spominsko vez. In prav prvi videz vsakega, še tako enostavnega prizora, v katerem je pomensko ogrodje pretakanje svetlobe, potrdi bistveno zasnovo fotopojmovanja – redukcija pomena na bistveno, znotraj sebe zvezno, stereotip se umika presenečenju; na koncu je najmanj mogoče označiti za vse. |
